Budnica

Zbudi me za praznik,
kot si me zbujala takrat,
ko prvi maj je vel,
v zelenju regratovih trat.

Bosa sva ležala,
gola pozabila na mraz,
al se še spomniš lučk,
ujetih v kito tvojih las,
preden vzel naju je čas.

SAJ TE NE OBSOJAM,
SEVEDA SI RAVNALA PRAV,
SI PAČ ODŠLA ZA NJIM,
KI TI BO LAHKO NEKAJ DAL.

Čudovita žena,
v zavetju krasnega moža,
ki lahko kupi čas,
ki zna, ki zmore, ki ima,
in ne opazi, ko te ni doma.

Zbudi me za prvi maj!
Zbudi me ko stal bo mlaj!

Veš jaz pa ostajam,
v brezskrbju svojega sveta,
vpet med gostilno,
dom in hladna jutra delavska.

Brez velikih ciljev,
brez lažnih upov in želja,
sanjam pretekle dni,
in čakam jutro praznika,
ki ga še vedno ljubim za oba.

Zbudi me za prvi maj!
Zbudi me ko stal bo mlaj!