Sunday, November 23, 2008

Đedaj najt

Pakomlat (HUkej) ni ravno partija pikada, temveč kontaktni šport ... banda, nasprotniki, zloben teren in celo igralci sami predstavljajo potencialne kandidate za aktiviranje hudobnih gravitacijskih sil.

V nekaj letih je naš celoten polk na podlagi samožrtvovanj bojnih tovarišev postopoma zaščitili svoje brhke torze, piščali, sklepe, ponge (reproduktivne poligone) in procesne centre. Vendar pa peklenski pogoji na igrišču naše "ščitkote" dokaj hitro priženejo do bridkega konca (duct tape pomaga, ni pa vsemogočen). Po kakem tednu ali dveh se pojavijo jako aromatične pritikline, ki vedno znova osrečujejo lastnika in bližnjo okolico (mahanje z rokavico pred lastnim nosom nikakor ni modro dejanje ... je pa bistra poteza pri omejevanju sovraga), kmalu jim seldijo mehanske poškodbe, ki z veliko mero entuziazma nadaljujejo s svojim poslanstvom do bridkega ščitniškega konca.



Preljuba dolenjska naveza (maljun cmaku s hu-ji vred!!!) mi je ob mojem jubileju namenila prekrasen, svetleč in predvsem dišeč komplet bojevniške oprave ... kotalečim se vitezom je povsem samoumevno, da sem pred prvo uporabo prebil noč v tej CCM-ovi kreaciji ... no, danes sem mojo večerno toaleto že malce skrunil, pravi pekel trebanjskega poletja in asfaltne podlage pa šele prihaja.