Med nami živi veliko malih ljudi. Male nemirne frnikule, polne divjih, nenavadnih, hudomušnih in posrečenih zamisli, ki nas vedno znova hote ali nehote spravljajo v smeh. Prisrčni nepopisani listki papirjev, ki z drobnimi stopinjami željno zbirajo znanje in izkušnje, ki jih bodo kasneje uporabili za korake življenja. Njihove težave so enake našim - odlomljeno kolo najljubšega avtomobilčka se po katastrofalnih razsežnostih mirno kosa s slovensko - hrvaškimi obmejnimi incidenti, odhod male oklepljene živalice z imenom Alfred v večnost pa majčkene zemljane prizadane kot izguba najboljšega prijatelja. Bistvo otroštva je iskreno veselje in žalost nad malimi stvarmi velikega pomena. Bistvo "odraslosti" je potlačeno in prirejeno dojemanje stvari, za katere mislimo, da so velike. Z leti privzamemo vzorce, ki nas uspešno skrivajo v sivem povprečju norm obnašanja in s pomočjo sveta "odraslih" korak za korakom pokopavamo otroka v sebi. Se še iskreno veselimo malih pozornsoti? Še željno in nestrpno pričakujemo Dedka Mraza? Polšji kakec!
Pomagajmo malim zvedavim in nadvse dojemljivim zverinicam, da bodo ohranile bistvo svoje razigranosti in radoživosti vse življenje. S premišljenimi in dobrodušnimi priporočili jih usmerjajmo na pota, kamor si želimo, da bi pred leti kdo usmerjal nas brez vcepljanja strahu. Smejmo se z njimi, jokajmo z njimi, skupaj enakovredno razglabljajmo skrivnosti našega življenja in ne podcenjujmo njihovega malega sveta velikih razsežnosti. Pomagajmo jim ohraniti bistvo otroštva vse življenje.
Posts
