Monday, October 1, 2007

Male zverinice




Med nami živi veliko malih ljudi. Male nemirne frnikule, polne divjih, nenavadnih, hudomušnih in posrečenih zamisli, ki nas vedno znova hote ali nehote spravljajo v smeh. Prisrčni nepopisani listki papirjev, ki z drobnimi stopinjami željno zbirajo znanje in izkušnje, ki jih bodo kasneje uporabili za korake življenja. Njihove težave so enake našim - odlomljeno kolo najljubšega avtomobilčka se po katastrofalnih razsežnostih mirno kosa s slovensko - hrvaškimi obmejnimi incidenti, odhod male oklepljene živalice z imenom Alfred v večnost pa majčkene zemljane prizadane kot izguba najboljšega prijatelja. Bistvo otroštva je iskreno veselje in žalost nad malimi stvarmi velikega pomena. Bistvo "odraslosti" je potlačeno in prirejeno dojemanje stvari, za katere mislimo, da so velike. Z leti privzamemo vzorce, ki nas uspešno skrivajo v sivem povprečju norm obnašanja in s pomočjo sveta "odraslih" korak za korakom pokopavamo otroka v sebi. Se še iskreno veselimo malih pozornsoti? Še željno in nestrpno pričakujemo Dedka Mraza? Polšji kakec!


Pomagajmo malim zvedavim in nadvse dojemljivim zverinicam, da bodo ohranile bistvo svoje razigranosti in radoživosti vse življenje. S premišljenimi in dobrodušnimi priporočili jih usmerjajmo na pota, kamor si želimo, da bi pred leti kdo usmerjal nas brez vcepljanja strahu. Smejmo se z njimi, jokajmo z njimi, skupaj enakovredno razglabljajmo skrivnosti našega življenja in ne podcenjujmo njihovega malega sveta velikih razsežnosti. Pomagajmo jim ohraniti bistvo otroštva vse življenje.

10 comments:

Anonymous said...

Iiiiiiiii...kok lepouuuuuuu! =D
Jaaaa, a ni fajn met take male žvauklke okol sebe, k te skos opominjajo kaj v življenju pomembno?
Hihi...
Kuka, SODELUUUJ!!!???

Anonymous said...

Šwedurina, tole si pa res lepo napisu!!! =)
Js bi tut mela kako tako žvauklo... No ja, sue ob svojem času, mnde... =P

Swed said...

Jap, tile kurci mali sploh niso od muh...sam v krdelu ne smejo bit,ker pol so pa tumač :P

cebelicamaja said...

Oj! Da se še tebi oglasim glede na to da si se ti tudi meni;-)) Ja tele male zverinice so res nekaj posebnega, še posebej v kardelu ti odpihnejo glavo, verjemi kot vzgojiteljica vem kako to gre;-))

P.S: Sej se že neki časa trudim da spremenim blog da bo bolj berljiv;-))

Anonymous said...

Lepo napisano. Se strinjam z vsem; še posebej s tistim o krdelu, ko včasih postanejo njihove divje zamisli malo predivje. In iiijoo, kako lušna fotka! :)

Swed said...

Ja, Nik je totalni pozer - sam rečeš "Fotka!" in se že reži... :o)

Anonymous said...

Aham, tudi Nik dobro zgleda, ja. :))

T.C. said...

Lepo. ;)

Swed said...

ammm...hvala za kompliment :)

Anonymous said...

kak lepo...