Vonj po hmelju

Hotelski zajtrk in dobrodušna jutranja ura (7.30) dodbra razvedrita kolesarsko odpravo, ki za zabavo priredi tehtalni maraton ... Miško 75 kg, Mrtn 65 kg, Radman 85 kg ... v polni bojni opremi in z vsemi tekočinami (Radman zjutraj ni opravil ločevalnega rituala). Franci "zaflika" poginulo zračnico, potem pa se vrli junaki odpravijo v lov za banko in drogerijo ... ki to dejansko je (trgovina s pripomočki za osebno higieno in zdravili).

Po 15 kilometrih karavano zopet zaustavijo krute in nepredvidljive planjave zlobno privlačnih borovnic ... po krepki obarvanosti prehranjevalnih organov in pripomočkov za hranjenje sledi nekaj razigranih kilometrov, ki jih prijetno dopolni pivo, Špar in nove super-duper Radmanove profi rokavice! Urša časti opravljen izpit, nato pa sledi drnec v napačno smer ... po temeljitem zaslišanju 500 ne-drugega-kot-češko govorečih ljudi, končno zabrcajo v pravo smer.

Pompozen prihod Češke Budejovice, drnec do glavne železniške postaje, kjer po dveh urah ponovno ostanejo brez povratnih kart ... še kratek skok do avtobusne postaje, kjer gospodična s presunljivim neznanjem tujih jezikov pojasni, da avtobusi pač niso namenjeni prevozu koles. Še poslednji obisk železniške postaje, kjer jim končno uspe kupiti karte za 9-urno povezavo do Prage ... s kolesi vred.

Okupiranje primernega hotela in prijetno drnjohanje do 18h med nabožnimi slikami. Večerni pohod po Čeških Budejovicah zaokroži neandertalski natakar, ki mu versko prepričanje ni pustilo streči drugega piva, kot Plzner. Protestni odhod junakov pospremi Miškotov znameniti citat vodji strežbe "He was very rude ...". Prijetno pribežališče naposled najdejo v kitajski restavraciji.

Izjava dneva - Miško:"Najbol so mi borovnice, k jih nabere mami - jih lahko z žlico jem".