Cestno prometni Karitas

Reakcije ljudi ob neposrednem soočenju z možmi v modrem so sila zanimiv pojav. Nekateri drastično zmanjšajo že tako podhranjeno hitrost avtomobila, drugi jih preprosto ignorirajo, tretji izzivalno zahodijo svoje cestne zverine, četrti pa so jih pravzaprav nadvse veseli - dobijo izjemno priložnost, da z vsemogočimi signalnimi napravami in telesno mimiko, ki že meji na srednje zahtevno koreografijo slovenske popevke, naslednjih 20 kilometrov opozarjajo nasproti vozeče na pretečo modro-belo nevarnost.

Upravičeno? Hm … V tem primeru bi se težko opredelil. Priznam, da so mi omenjene odpadniške akcije prihranile kakšnega desetaka, vendar se je potrebno zavedati tudi dolgoročnih posledic - vsaka kazen še tako brezbrižnega voznika vsaj malce strezni in morda bo prihodnjič vsaj pomislil na možnost, da za naslednjim ovinkom ždi radar? Naš dobrohotni testni primerek pa prijazno opozori nasprotivozečega prepotentnega cestnega drekača, ki v naselje prikrižari s 100 km/h dodatka. Pri tem pomisli na to, da prihodnjič v naselju morda na bo radarja, pač pa bo za naslednjim ovinkom njegov otrok prečkal cesto?

Đedaj najt

Pakomlat (HUkej) ni ravno partija pikada, temveč kontaktni šport ... banda, nasprotniki, zloben teren in celo igralci sami predstavljajo potencialne kandidate za aktiviranje hudobnih gravitacijskih sil.

V nekaj letih je naš celoten polk na podlagi samožrtvovanj bojnih tovarišev postopoma zaščitili svoje brhke torze, piščali, sklepe, ponge (reproduktivne poligone) in procesne centre. Vendar pa peklenski pogoji na igrišču naše "ščitkote" dokaj hitro priženejo do bridkega konca (duct tape pomaga, ni pa vsemogočen). Po kakem tednu ali dveh se pojavijo jako aromatične pritikline, ki vedno znova osrečujejo lastnika in bližnjo okolico (mahanje z rokavico pred lastnim nosom nikakor ni modro dejanje ... je pa bistra poteza pri omejevanju sovraga), kmalu jim seldijo mehanske poškodbe, ki z veliko mero entuziazma nadaljujejo s svojim poslanstvom do bridkega ščitniškega konca.

Preljuba dolenjska naveza (maljun cmaku s hu-ji vred!!!) mi je ob mojem jubileju namenila prekrasen, svetleč in predvsem dišeč komplet bojevniške oprave ... kotalečim se vitezom je povsem samoumevno, da sem pred prvo uporabo prebil noč v tej CCM-ovi kreaciji ... no, danes sem mojo večerno toaleto že malce skrunil, pravi pekel trebanjskega poletja in asfaltne podlage pa šele prihaja.

Tintenpatroni

Vsak smrtnik se je verjetno že kdaj srečal z vedno bolj lično oblikovanimi škatlicami, ki bruhajo še bolj lično popisane liste papirja (ki vanje zaidejo nepopisani) in ki jih poetično nenavdahnjeni zemljani imenujejo TISKALNIKI.

V nasprotju z njihovimi predhodniki (predhodniki tiskalnikov, ne zemljanov) so današnje pripravice prav priročne, tihe, ultramoderno zasnovane, večopravilne in smešno poceni. Težave se porajajo na drugem področju … te hajtek zverinice je potrebno vsake toliko časa nakrmiti z osnovnimi slikarskimi pigmenti, ki so shranjeni v majcenih kontejnarčkih – tonerjih. Ker med moje profesionalne delovne naloge spada tudi naročanje teh malih črnilnih bombic za celotno podjetje, sem neizmerno vesel, da ima vsak tip tiskalnika drugačne! Za povrh vsega so zadevščine označene z oznakami, ki imajo z imenom tiskalnika skupnega toliko, kot ima zadnjica miss Gvatemale z obrazom predsednika združenih držav (uganite, kateri je lepši).

Predragi proizvajalci, rotim vas! S prihodnjim modelom črnilnega pljuvalnika ali laserskega cvrtnika si za zgled vzemite črnilne bombice v nalivnih peresih … Hvala!

The Book of My Life

Alternativci

Rešitve največjih težav se največkrat skrivajo v na prvi pogled povsem preprostih rečeh.
Ob lekcijah, ki sem jih nekoč ritminčno preživljal kak poldrugi meter nad zemljo, pretežno udobno nameščen v usnjen sedež, ki bi sicer lahko ponujal nekoliko več bočnega oprijema, sem ugotovil, da v vsem navalu ultramoderne tehnologije, ki nas vodi v smeri tekočih eksplozivnih substanc in silnih kemijskih reakcij, človeštvo sploh ne pomisli, da je rešitev na vsemogočno vprašanje pomanjkanja fosilnih goriv in osvobajanja toplogrednih plinov pravzaprav na moč preprosta …

V osnovi gre za že dolgo znano obliko prevoznega sredstva na organski bazi, ki topota po vseh mogočih površinah našega planeta v številnih (ponavadi »štirikolesnih«) različicah. Tekom evolucije so se razvijali novi modeli, ki so bili tako ali drugače bolje prilagojeni okolju, kjer so opravljali svojo profesionalno dejavnost. V nasprotju z vozili, ki premorejo motor z notranjim izgorevanjem in tudi onimi, ki premorejo »okolju prijazna pogonske vire«, ki jih, roko na srce, prav tako pridelujejo s pomočjo »umazane« energije, so alternativne in preizkušene oblike transportov smešno poceni za vzdrževanje, pogonsko gorivo brezplačno poganja za vsaki vogalom oz. plotom, izpuhki (izpuhi+iztrebki) pa so biološko razgradljivi in zelo blagodejno vplivajo na okolico … pri tem za trenutek pozabimo naletne incidente. Še večji čar se skriva v skrajno pohvalni lastnosti, da omenjena organski kvadropodi premorejo določeno stopnjo samoiniciativne inteligence, ki v povprečju močno presega raven inteligence povprečnega uporabnika slovenskih voznih površin, kar samodejno zmanjša potrebo po pasivnih varnostnih pripomočkih, v primeru, da je uporabnik pod vplivom opojnih substanc ali pa da ga za »volanom« premaga spanec, pa posledice še zdaleč niso tako usodne.

Z eno potezo bi lahko rešili tudi težavo recikliranja odsluženih vozil, saj bi tovrstno problematiko rešili ob kakšnem družabnem sobotnem pikniku, kjer bi vaše zvesto živinče dostojno použili v krogu najbližjih. V bistvu edino resno težavo vidim le v nasprotovanju zavarovalniškega, naftarskega, medicinskega, pogrebnega, sodnega in policijskega lobija…

Gravity

Balada za Ronnieja Drewa

The Living Years

A Different Corner

Dan pognanih majstrov

Druščino prebudi deževno jutro. Po zajtrku se odprava razdeli - Franci, Berger in Miško odrinejo na lov za super - duper ugodnimi supergami, preostali ... razumni del opdrave, pa jo ucvre proti pivovarni Budwar.

Ko je odprava kompletna se odpravi na vodeni ogled znamenite češke pivovarne. Po nekaj nejasnih in predvsem nelogičnih pregovarjanjih si končno priborijo bralno spremstvo nemških barv. Pot jih vodi skozi zapleten proces proizvodnje piva z vmesnim postanko na degustaciji, ki se odvije pri trženjsko pretkanih 3°C ... kar pomeni, da večina degustacijskih lončkov ostane polnih. Druščino razsvetlijo s skrivnostmi o 10, 12 in 18° pivih (številke NE pomenijo vsebnosti alkohola). Po tej kulturno obarvani ekskurziji jo odprava mahne proti Taboru.

Ves čas jih nebo blagoslavlja z dežnimi kapljicami, ki postanejo dokaj številčne in nadebudne in naše junake prisilijo k vedrenju pod nadstreškom pri kozi in zajcu. PRvi postanek sledi v Tescu, kjer jim malico ponovno zagreni lokalna kolesarka, ki so ji bojda zasedli parkirno mesto za njenega jeklenega vranca (to ugotovijo izključno na podlagi intuicije in čuta za sočloveka). Kazen za razburjanje je bil posmrkan robec, ki ji ga Berger zatlači v trobljo (celotna trditev je mišljena dobesedno - troblja je dejansko troblja na kolesu in posmrkan robec je natanko to ... torej posmrkan robec).

V zaključnem finišu sledi "kolegialni" pobeg glavnine proti Taboru, veterani (Frani, Korl, Radman) pa jo po daljši poti ucvrejo v Tabor. Medtem, ko izdajalska večina odprave pije pivo na glavnem trgu pod cerkvijo, pošteni in prijateljem zvesti preostanek ekipe išče le-tega (trg pod glavno cerkvijo). Pri nadlegovanju lokalnega prebivalstva si pomagajo z besedami "kloster", "Jezus Kristus" in nabožnimi gestami.

Sli nič kaj prisrčno snidenje celotne ekipe ... Radman-hudu se jeza razkadi šele po nekajminutnem namakanju surle v pivo. Ko so zopet složni poiščejo prenočišče, se stuširajo v mrzli vodi, za ogrevanje poženejo majstre, Urša pa prevoha celotno posteljnino ... ki bojda ni sveža.

Večerno okrepčilo najdejo v študentski restavraciji, sledi pa kultirnu del večera na metsnem trgu, kjer Korl ubrano zapleše ob zvokih lokalnega banda. Pred spanjem si privoščijo še pivo in Beherovko, nato pa sledi zasluženi počitek.

Vonj po hmelju

Hotelski zajtrk in dobrodušna jutranja ura (7.30) dodbra razvedrita kolesarsko odpravo, ki za zabavo priredi tehtalni maraton ... Miško 75 kg, Mrtn 65 kg, Radman 85 kg ... v polni bojni opremi in z vsemi tekočinami (Radman zjutraj ni opravil ločevalnega rituala). Franci "zaflika" poginulo zračnico, potem pa se vrli junaki odpravijo v lov za banko in drogerijo ... ki to dejansko je (trgovina s pripomočki za osebno higieno in zdravili).

Po 15 kilometrih karavano zopet zaustavijo krute in nepredvidljive planjave zlobno privlačnih borovnic ... po krepki obarvanosti prehranjevalnih organov in pripomočkov za hranjenje sledi nekaj razigranih kilometrov, ki jih prijetno dopolni pivo, Špar in nove super-duper Radmanove profi rokavice! Urša časti opravljen izpit, nato pa sledi drnec v napačno smer ... po temeljitem zaslišanju 500 ne-drugega-kot-češko govorečih ljudi, končno zabrcajo v pravo smer.

Pompozen prihod Češke Budejovice, drnec do glavne železniške postaje, kjer po dveh urah ponovno ostanejo brez povratnih kart ... še kratek skok do avtobusne postaje, kjer gospodična s presunljivim neznanjem tujih jezikov pojasni, da avtobusi pač niso namenjeni prevozu koles. Še poslednji obisk železniške postaje, kjer jim končno uspe kupiti karte za 9-urno povezavo do Prage ... s kolesi vred.

Okupiranje primernega hotela in prijetno drnjohanje do 18h med nabožnimi slikami. Večerni pohod po Čeških Budejovicah zaokroži neandertalski natakar, ki mu versko prepričanje ni pustilo streči drugega piva, kot Plzner. Protestni odhod junakov pospremi Miškotov znameniti citat vodji strežbe "He was very rude ...". Prijetno pribežališče naposled najdejo v kitajski restavraciji.

Izjava dneva - Miško:"Najbol so mi borovnice, k jih nabere mami - jih lahko z žlico jem".

Stand by Me

Fairytale of New York

It was Christmas Eve babe
In the drunk tank
An old man said to me, won't see another one
And then he sang a song
The Rare Old Mountain Dew
I turned my face away
And dreamed about you

Got on a lucky one
Came in eighteen to one
I've got a feeling
This year's for me and you
So happy Christmas
I love you baby
I can see a better time
When all our dreams come true

They've got cars big as bars
They've got rivers of gold
But the wind goes right through you
It's no place for the old
When you first took my hand
On a cold Christmas Eve
You promised me
Broadway was waiting for me

You were handsome
You were pretty
Queen of New York City
When the band finished playing
They howled out for more
Sinatra was swinging,
All the drunks they were singing
We kissed on a corner
Then danced through the night

The boys of the NYPD choir
Were singing "Galway Bay"
And the bells were ringing out
For Christmas day

You're a bum
You're a punk
You're an old slut on junk
Lying there almost dead on a drip in that bed
You scumbag, you maggot
You cheap lousy faggot
Happy Christmas your arse
I pray God it's our last

I could have been someone
Well so could anyone
You took my dreams from me
When I first found you
I kept them with me babe
I put them with my own
Can't make it all alone
I've built my dreams around you

Kuka, hvala! :)

Tribute Cestnemu Bojevniku

Recimo, da veljam za zgledno poraščeno bitje, v katerem preverjeno prevladujejo testosteronsko obarvane naravne kemikalije. Recimo, da sem čustveno uravnovešen do te mere, da me do solz spravijo zgolj 3 filmi in da nisem pristaš pretiranega izkazovanja čustvenih stanj in pretiranega navezovanja na določene materializirane zadevščine. Kljub temu se zgodi, da mi pot občasno prekrižajo organske in anorganske tvorbe, ki se med testosteronsko dlakovje zarijejo tako globoko, da si mojega ubornega zemeljskega trenutka brez njih preprosto ne morem predstavljati.

Vem, da bom z navedkom, ki bo sledil, popolnoma pokvaril prvotni vtis romantično navdahnjenega sestavka, ampak jebiga, sem pač takšnega spola: Renault Megane 1,6 16V RT, letnik 99' , 110 KM (79 KW) pri 5750 vrt./min, 148 Nm pri 3750 vrt./min, pospešek do 100 km/h ... strašanski, končna hitrost ... takisto strašanska ali
po domače Stroj Smrti, Cestni bojevnik ali Silber Teil ... 6 let je dolga doba, 211.000 km je dolga pot. Od Benetk do Dunaja, od Ohrida do Minhna in mnogo domačih, meditativno obarvanih kilometrov, ko sva skupaj tuhtala in premlevala skrivnosti življenja, praktične filozofije za vsakdanjo rabo, pocestne zakonitosti in male nerazumljive dogodke velikih razsežnosti. Bil si mi dom, bil si mi prijatelj, zaveznik, ki me nikdar ni pustil na cedilu in edini prostor, ki je bil resnično in povsem zasebno moj. Kupi smeti na zadnjih sedežih, poln prtljažnik športne opreme, odej, spalk, armafleksov, sekir, priročnega orodja, vžigalnih kablov, nikoli uporabljenih dežnikov, dokaj spodobno razviti ostanki hrane pod sedeži, ki sem jih našel v trenutkih najhujše lakote in trije evrski kovanci, ki so tekom Jugoture dezertirali v režo na armaturki - vse to je bil izraz medsebojne ljubezni in zaupanja, ki se lahko primerja z resničnim prijateljstvom.

Skupaj sva klestila po prepotentnih hondaših, nadebudnih germanskih turbodizelaših, ambicioznih žepnih plastičarjih in učila veliko krepkejša in finančno bolje situirana prevozna sredstva vijuganja po zaprtih magistralkah, strašila z-njim-vozeče-se z ne-ravno-navdušujočimi zvoki (ane Franko?) ... no, da ne pozabim občasnih lekcij s strani malih žepnik raket, zimskih uživancij in krivljenja kolesnih obročev na nič hudega slutečih robnikih in to zgolj v zameno za redne servise, polletno čiščenje, gorivo, priročne dodatke za odlaganje drobnarij, tipalo zgornje mrtve točke, akumulator, zašvasan izpušni kolektor, generalko servo črpalke in kanček ljubezni.

Vsako obdobje se enkrat konča. Hvala za sleherni kilometer, hvala za bojevniški duh, veselje do vrtenja, neomajnost, trdnost, vzdržljivost in obenem dobršnjo mero sočutja. Naj ti bo štirikolesna jesen spokojna in mirna.

La vita e bella ...

Hranice Trophy

Zavoljo premajhnega števila kopalnic (1) ... in kopalnih omar (1) se dan prične ob nehumani šesti uri in 30 minut. Po prhanju, puljenju koles iz kolesarnice in skrivanju ključev v nabiralnik se naša klena karavana poda do lokalne trgovine, kjer izvidnik Mrtn stežka skomunicira sendvič in s tem zapečati zajtrkovalno usodo tega dne za vse člane ekipe (zavoljo jezikovnih preprek je najlažje naročiti isto, kot prvi).

Po izdatnih grižljajih sledi lahkoten drnec do bližnjega nacionalnega parka ... parka, ki bo v marsičem krojil vedenjske vzorce tega poletnega dne. Že prvi vzpon velikodušno naznani, da se karavana podaja v 100 kilometrov zelenega pekla. Najprej dvig na 600 metrov, pa zopet spust na 200 metrov, ki mu je ponovno sledil vzpon za nekaj 100 metrov, pa ... prav ste uganili - zopet majcen spust in tako naprej do Vranove. Da celotno amplitudno nihanje ni tako dolgočasno se Berger in Radman malce zavrtita na gozdni jasi, kar Bergerja tako vrže iz tira, da kasneje med dokumentiranjem filmskega materiala zapelje v grmovje.

Ob poldnevu se karavana po štirih dneh končno dokoplje do prvega bančnega avtomata!!! Od vzhičenosti stisnejo dve krepki rundi in se živahno zapodijo novim kilometrom naproti. Na poti do Slavonic si privoščijo prvo zmrzlino, ki ji nekaj kilometrov kasneje sledi plenjenje lokalne trgovine. Polnih želodcev se lotijo dileme o "Green way", ki se prevesi v prid kolesarsko navdahnjeni "Zeleni poti" ... ki jo zopet sestavlja pestra četica vzponov in spustov. Korla, Miškota in Francija premami vonj borovnic, ostali člani odprave pa v bližnjem mestu brezupno iščejo sobe. Ko se modrih ust in prstov primaje "borovničeva" odprava, se moštevni kronometer spusti proti Novim Bistricam. Pričaka jih generalna prenova VSEH ulic, Franciju poslušnost odpove guma, bataljon pa se končno ustali v uglednem golf hotelu, kjer Bergerja in Uršo pričaka hanimun suit.

Večerja v bližnji restavraciji, Mrtn in Radman se mentalno "opijanita" z 12% pivom (trapca se zavoljo slovenske pivovarniške kulture pač ne spoznata na varjenje piva) in nato več kot zaslužen počitek.

Tu sem doma

Izumi se

Češke železnice

Kot vsako jutro se tudi tokrat vse prične s krutim ritualom kobacanja iz postelj, preklinjanjem dolžine izločevalnih ritualov, športno odmerjenih sedalnih površin dvokolesnih vrancev in smrdljive poganjalske opreme, ki se je ne menja vsakodnevno (šljem, rokavice, spodnje perilo). Ob zajtrku sestavljenem iz čeških mesnih in žitnih dobrot odprava premelje taktiko in morebitne nevarnosti, ki jim grozijo na poti (pomanjkanje postojank opremljenih za pirbrejke) in si ogleda lokalni dvorec.

Po nekaj hribih in dolinah, ki kmalu postanejo stalnica čeških kolesarskih etap, se moštvo Studenek Postala sooči s kruto birokracijo Češki železnic. V krajevni železniški postaji pogajalsko ekipo pozdravi gospa čistilka in prazen šalter za nakup vozovnic. Misijo "Praga - Dunaj" pričnejo Berger, Mrtn in Radman ... in gospa snažilka, ki se je medtem prelevila v referentko za izdajo vozovnic. V prvih 45 minutah naši odposlanci brezuspešno z vsemi poznanimi in nepoznanimi kretnjami, jezikovnimi izpeljankami in z obilico potrpljenja obrazložijo destinacijo potovanja. Sledi naporna dizertacija o spremljajoči prtljagi oz. "mit Fahrrad", za zaključek pa še prerekanje o številu oseb (očitno število prstov na Češkem ni zelo prepričljiv dejavnik). Zaključijo z enako količino informacij, kot pred pričetkom pogajanj.

Po kratkem sestanku in skupnem strinjanju, da so v ... ženskem razmnoževalnem organu, si druščina privošči plenilski pohod po lokalnem diskontu. Mrtn s parkiranjem svojega jeklenega lepotca postane tarča čeških skrajnežev, ko ga mati v Fabii napadejo (vsaj zdelo se je tako) zaradi "parkiranja" na coni za invalide (celotna situacija jih pusti nekoliko zmedene - tudi, če bi modra dvokolesna strela dejansko ovirala parkiranje invalidov, je Mrtn nekako upravičen do parkiranja na omenjenem prostoru ...).

Po kratkem krepčilu karavana zopet zagrize v kolena in si šele po nekaj peklenskih kilometrih ob poljih industrijske konoplje privošči kratek oddih ob pivu in pizzi. Drnec proti zaključku dnevne etape dobi epilog v iskanju prenočišča. Mrtn in Berger poizkusita srečo v naselju bungalovov in ker naši junaki niso cepljeni proti celotni abecedi hepatitisov in ker druščina pijanih brezdomcev v malih hiškah s skupnimi kopalnicami, ob katerih celo kopalnice v vojašnici Moste izgledajo kot nekaj iz predsedniškega apartmaja v Burđ El Arabu, ni ravno ohrabrujoč dejavnik, ta možnost ostaja neizkoriščena. Ker so vsi okoliški apartmaji zavoljo strašne kolesarske hajke oddani, se junaka Berger in Radman povsem sama in v peklenski vročini poženeta čez okoliški hrib v sosednjo vas, kjer se njuni napori povrnejo v obliki super-duper apartmaja s čedno gostiteljico in tuši v omari za jako zgledno ceno.

Večer zaključijo ob gledanju Poslednjega Mohikanca v Češčini, Mrtnovemu in Radmanovemu šarmiranju z izrazitimi telesnimi vonjavami - Urša bi rekla: "Matr smrdita!". Lahka večerja v apartmajski restavraciji, pogajanja za zgodnji zajtrk in večerni ogled Hranic vključno z zunanjim ogledom bara za "moške".

Jestjestjest

Dozdeva se mi ... no, zatrdno sem prepričan, da smo bitja (tokrat se ne bom omejeval zgolj na določene organske kreature) v osnovi na moč oz. bolje popolnoma egoistične kreacije. Zakaj? Celoten hec naših vsakodnevnih prizadevanj, garanj in projektov je dobro počutje naše zavesti. Do razlik med nami prihaja zgolj zaradi stopnje egoizma, ki jo poseduje posameznik - pri nekaterih je talent neizmeren, pri drugih pač malce prikrit. Sedajle se bo usul plaz pomislekov in argumentov, da temu ni tako, zategadelj bom naštel nekaj osnovnih egoističnih vzgibov.

Zakaj vzgajamo potomce? Da na nek način kupček naših genov in del naših načel (zato gre staršem v nos neuboganje otrok) preživi naše zemeljsko življenje. Dobro, dobro, sedaj mi boste pred noso pričel mahati s človekoljubnimi dejavnostmi - kaj se zgodi, ko podariš 2 € možakarju z litrco, ki poseda na klopci v parku? No? Počutiš se kul, priznaj! Si car, ki poseduje moč, da "odreši" "ubogega" brezdomca! V redu, kaj pa je s samomorilci (občutljiva tema)? Za moje pojme je samomor kapitalno egoistično dejanje - iz ljubezni do sebe nekdo "grdno zajebe" svojo stisko ne meneč se za posledice in svoje bližnje (če ti obstajajo). Zakaj so se vikingi požrtvovalno metali pred sekire nasprotnikov, da le-te niso zagrizle v medrožni prostor (prostor med obema rogovoma) bojnih kameradov? Če so zadevščino po nekem vikinškem naključju preživeli, so jim bile do konca njihovih dni na voljo kameradov dvojamborni čoln, žena/ovce in vsesplošno opevanje njihovega junaškega dejanja. In če je bila sekira vseeno preveč prizadevna? Jebiga, tut Valhala ni tko švoh zadevščina. Zakaj pišem tale blog? Da s svojimi tegobami nadlegujem tebe, da včasih izpadem totalen car in da zdravim svoje komplekse s statistikami Statcounterja ;)

Dunajska prostranstva

Druščino iz globokega sna predrami hostelski telefon, popolno prebujanje pa z razbijanjem po vratih opravi izvidnik Berger. Sledi jutranje krmljenje v popolnoma prazni jedilnici, skok na bicikle in drnec pod vodstvom "vodiča" Andreja do Donauinsla. Vsako križišče za številčno karavano, ki je izdatno otovorjena s polnimi kolesarskimi malhami pomeni nov izziv. Pod gričem, kjer so pred stoletji Turki neuspešno bivakirali (Andrej uporabi izraz "predolgo"), se Andrej vrne v zavetje prestolnice, naša druščina pa se odpravi novim dogodivščinam naproti.

Prvi postanek si vrli maratonci privoščijo pred srbskim supermarketom, kjer Bergerju prijazni domačin podari zemljevid (verjetno omenjeno karitativno dejanje sproži Bergerjeva nejevera, da smo po 20 kilometrih poganjanja še vedno na Dunaju). Miškotovo kolo je predmet poželenja naključnega mimoidočega, okoliški mladci pa se trudijo s skrivanjem PVC traktorja s priklopnikom otroško prilagojenih dimenzij v bližnji grm. Drugi "pirbrejk" se udejani v tematksem Western lokalu, nato pa jo karavana med vinogradi ucvre do Čehije.

Po številnih serpentinah, vzponih, spustih, praznjenjih bidonov in posledičnimi lulanji se kolesarski odred utabori pred Hoferjem. Nakup prehrambenih artiklov mine brez izgredov, stavr pa se zaplete pri dalaj Mrtnu (uspešno nas je vodil mimo vseh plohe zmožnih oblakov), ki barbarsko iztrga pollitrsko plastenko vode iz objema njenih petih soplastenk. Blagajničarka ga strokovno poduči o diskontni prodaji pijač in ga naposled izpusti na svobodo. Med južino se nad avstrijskim obmejnim mestecem razbesni silovita ploha, ki za nekaj minut preloži odhod. Nekaj kilometrov kasneje na kronometru povede peščica starodobnik traktorjev s prikolicami, ki ustvarijo prav prijetno zavetrje.

Po neštetih spremembah končen destinacije se naši junaki prebijejo do čeških Valtic! 2 pira na ex v prvem lokalu, ki jim sledi lokalno sabotiranje iskanja sob z zgodbicami o "kongresu prostovoljnih gasilcev". Miško in Radman se pogumno podata na lov za prenočiščem in po dolgih, prašnih in peklenskih kilometrih požrtvovalno rezervirata sobane v podeželskem dvorcu in vinski kleti Moravska Oaza.

Po minutah za osebno higieno in obešnju mokrih gat na okenske okvirje smo lahko priče formaciji za iskanje večerje, ki se naposled ustali v prijetnem lokalu na prostem. Uničevanju pečenih mrtvih živali sledi še požirek rujne domače kapljice in spanje pravičnih.

Mogoče pa z letošnjim letom...

Posebna pesem za posebne prijatelje