Včasih so junaki pobijali zmaje, lovili volkodlake, preganjali Nemce in se sprehajali po Luni. Danes junaki pred širno javnostjo tekajo po zelenih planjavah, preganjajoč nič hudega sluteče črno-bele mehurje, vijugajočse drvijo po belih strminah, se tlačijo v ozke kokpite in pri 60°C in 850 konji za hrbtom osvajajo gromozanske pokale, natikajo pisane drese sumljivih barv in polni kemičnih preparatov na dveh kolesih švigajo preko gorskih prelazov ... Ljudske množice jih slavijo kot bogove, jim pripisujejo nadnaravne zmožnosti in močno opevajo 0.0000003 % bogastva, ki ga novodobni heroji pred brnečimi TV-kamerami namenjajo za nakup seta zvezkov in barvnih svinčnikov v odročni afriški vasici ...
Za razliko od medijsko poveličevanih šminkerjev obstajajo Junaki, ki bijejo svoje vojne epskih razsežnosti daleč od blišča fotografskih aparatov in rumenega tiska. Junaki, ki z nasmeškom in brez pritoževanja dolga leta prenašajo bolečine, ki jim jih zadajajo vsakodnevni boji in odrekanja. Kljub svojim težavam so bolj širokosrčni kot večina dobrodelnih organizacij, bolj univerzalni od najboljših triatloncev in vse to zmorejo tiho, brez sebičnega pripisovanja zaslug in brez kančka samohvale ... Ko po dolgoletnih bitkah in neštetih humanitarnih akcijah opravijo svoje poslanstvo, po poslednji bitki tiho odidejo. Za seboj pustijo praznino, ki jo poskušamo napolniti s spomini, vtisi in podobami pomešanimi z nešteto vprašanji, besedami in dejanji, ki smo jih hoteli izraziti, pa je za to preprosto zmanjkalo časa.
Veličino Pravih Junakov v celoti dojamemo šele tedaj, ko ti odidejo v nek boljši svet. Svet, kjer lahko brez strahu, omejitev in bolečine uganjajo stvari, ki jih veselijo in obenem še vedno nesebično pazijo na nas - dokaj nemočne zemeljske olupke.
Posts
18 comments:
Lepo napisano. ;)
Osebno se edino vedno znova sprašujem ali res vsi vedno opravimo svoje zemeljsko poslanstvo.
Kajti dvomim, da bi odgovor teh, ki so odšli, bil: "Ja, tako sem hotel."
Edina logična razlaga ... drugač bi blo itak vse brezveze ... Mislm, da če bi zdele Bassota vprašu, če je bil za kej prikrajšan, bi odgovoru:"Taum - tu - dup!" - itak ma gor svojo basovsko sekcijo, dela feršterkerje, in dizajnira hude industrijske izdelke, ki jih pač tam rabjo, pirrrrčkov ma v potokih, pa same šnicle, sladice, klobase - nč polente ...
Da je tam nekje nad oblaki vse lepo, v to ne dvomim.
Določene nepoštene stvari tega sveta so tiste, ki me razžalostijo.
...lpuuuuu!!!...
...Crčk, sej veš...vse se zgodi z razlogom...;)
...Taaaaum - tu - dup
Itak! ;)
Šwed, ponovno - FULL LEPO! =)
Res je, čist premalkrat se spomnemo na "običajne, povprečne" ljudi, ki se borijo s temi ali onimi stvarmi. In ti ljudje so povsod okrog nas.
V petek sem bla na ogledu pediatrične klinke ... med drugim tut na onkološkem oddelku ... pa verjemte, da tut prežvet neki časa z enim otročkom/osebo s posebnimi potrebami ... je lahko neki najlepšga ... in vsa čast in hvala staršem, ker je to res blazno naporno ... kok truda, energije gre za drobne stvari. Ki pa ogromno pomenjo. In tega ne vidi praktično nihče. Kok energije morjo tut takšne osebe vložt v določnee stvari, ki se nam zdijo samoumevne. Za določene je že to, da rečejo "ja" blazn napor in hkrati uspeh.
Prevečkrat se ubadamo z nepotrebnimi stvarmi ... ustaut se, pomislt na ljudi okrog sebe, si uzet čas zase in svoje drage ... tega pa use prevečkrat ne znamo več, ker se nam zmiri kam mudi ...
NIKOLI NE IZPUSTI PRILOŽNOSTI, DA BI NEKOMU POVEDAL, DA GA IMAŠ RAD!
Zato - RADA VAS MAM FULL!!!
No ja, zdej sem napisala skor dalš post kot pa Šwed, sam ok ...
Twit, hvala. Šifrer je napisal en komad "Pesem za Tadejo" ... mislm, da je Andrej s tem komadom zlo velik ... vse povedal ...
Ej kakšno je ozadje te pesmi? A ni to tut ena punčka, k je bla neki bolna al je celo umrla? Al sm spet kej pobrkala?
Zdaj si mi ušla,
skozi večne dver,
kdo bo zdaj za mene,
molil vsak večer?
Tadeja tam počij,
v svetlobo se zavij,
toplo zavij ...
Vedla sem, da si comp freak, vedla sem, da maš totalen dar govora, nisem pa vedla, da furaš blog al pa da pišeš tak vanzemeljsko in globoko. Rada te mam.
Uf ... ammm ... hvala ... to se bo zdej tko "protiuslužno" slišal, sam itak veš, da te mam jest tut rad.
Lepo si to napisal.
Ja, tole me je spomnilo na nekoga, ki je vse stvari delal s srcem, tiho in ponižno, ne da bi preveliko zahteval nazaj: ljubil svojo ženo, imel rad svoje otoke, pomagal vsem, če je bilo treba, ne da bi kaj pričakoval nazaj, se smejal na neponovljiv način, dal je nepopisno veliko... A žal so na svetu ljudje, ki vedno nekomu želijo slabo in on tega ni prenesel in se nekega jutra tiho poslovil od vseh... brez besed, brez pojasnil. In tako ostaja le spomin, čudovit, a boleč.
In hvala ti, da si me spet spomnil nanj!
To je pa tako lepo in iskreno napisano. Res!
Hvala! Sestavek je zgolj povzetek realnega stanja
Določeni dogodki, pogovori, so me napelal, da sem spet prebrala tale post in komentarje ...
... pa se me še zmir dotakne ... in še zmir prtečejo solzice ... in se spet obudijo spomini ... :)
Jap ... v soboto Baso spet organizira fešto ... Pärty!!! Sam je res zanimiv ... ne vem, kok je že tega ... cajt itak prehitr laufa, sam ... povsod, kjer je fešta je Baso med nami ... in kar nanese beseda nanj, pa kak Oooooogabnoooo skup stisnemo ...
... ja ... :)
... people come into your life for a reason, for a season or for a life time ...
Mislm, da je to zato, ker smo si mi za lifetime.
...taum-tu-dup ... čez neki urc :)
Post a Comment