Thursday, November 29, 2007

Bratovščina Pognanega majstra


V času, ko zorijo češnje in ko se poletje prelomi in prične svoj lahni drnec proti nevzdržno visokim temperaturam, je pravšnji čas, da se naša bratovščina "Pognanega majstra" odpravi dvokolesnim prigodam naproti.

Vsakoletni ritual se tokrat pričenja na dokaj zanikrni železniški postaji(ci) zgledno majcenega evropskega mesteca. Pod vznožje mestnega griča, na katerem domuje bojda najdražji tekoči meter motorizirane vzpenjalne konstrukcije, prva prisopihata Mrtn in Radman - prašna in preznojena od dolge poti, ki ju je po nevarnih kolesarskih poteh pripeljala iz daljnih Črnuč, Bergerja pa na postajo dostavi multizemljan Vinc.

Zbrana druščina po zmerno obsežnem plenilskem pohodu gastronomske narave taktično zasede vogalno mizo bližnjega bifeja in ob kokti in spominih na pretekle odprave čaka preostanek bratovščine. Pridruži se jim celotni dolenjski odred, v sestavi vsestranskega športnika Francija, novopečenega upokojenega vinogradnika Karla, brhke Dolenjke Urše, ter omladinca Miškota, ki se po krajšem železniškem tranzitu skupaj z otovorjenimi dvokolesnimi bolidi izkrca iz Šentviškega Expresa. Po slovesni podelitvi vozovnic (za katere so odšteli ugodnih 41€), sledi invazija na vlakovno kompozicijo Ljubljana - Dunaj. Bratovščino sprejme udobje pilotskih sedežev, kjer 6 ur prebijejo v prešerno složnem ozračju, ki ga prijetno dopolnjuje prehranjevanje, spanec, tortura MP3 priprav in nadlegovanje nič hudega slutečih potnic.

Prihod na Dunaj mine v znamenju iskanja kontaktne osebe s partizanskim imenom "Andrej", ki takoj zatem povede na nočnem kronometru po ulicah Dunaja. Cilj etape v boksih študentskega hostla, kjer naši jekleni vranci ležejo k počitku, 5 minut za higijeno (ki sledijo 20-minutnemu praznjenju telesnih prebavnih traktov) in plenilski pohod po nočnem Dunaju.

Ker so naši folklorno obarvani sosedje jako marljiv narod, ki vstaja zgodaj in ... tako je - hodi zgodaj v posteljo, je edina rešilna bilka balkanski kiosk, čigar poliglotski šefici z vmesnim "Zis oder šarf?" postrežeta z "Dva weisser wurst sa kečapom i zenfom", za pičlih "Cvaj ojro zibcih".

Uspešen dan druščina sklene v baznem taboru, kjer ob zvokih Cece, ki se razlegajo iz sosednjega apartmaja, utonejo v spokojen spanec.

3 comments:

Anonymous said...

Jou kurbabl, ime iz naslova smo prevzeli šele po Taboru. Al smo bli po tem samorajci?!
Kakorkoli: WE WANT MORE!

Anonymous said...

HEEEEEEJ!!!!!

Swed said...

LOL. Mrtn, Samorajci so struja znotraj bratovščine ;) Nadaljevanja sledijo zelooo kmalu :)