Friday, October 24, 2008

Tintenpatroni


Vsak smrtnik se je verjetno že kdaj srečal z vedno bolj lično oblikovanimi škatlicami, ki bruhajo še bolj lično popisane liste papirja (ki vanje zaidejo nepopisani) in ki jih poetično nenavdahnjeni zemljani imenujejo TISKALNIKI.

V nasprotju z njihovimi predhodniki (predhodniki tiskalnikov, ne zemljanov) so današnje pripravice prav priročne, tihe, ultramoderno zasnovane, večopravilne in smešno poceni. Težave se porajajo na drugem področju … te hajtek zverinice je potrebno vsake toliko časa nakrmiti z osnovnimi slikarskimi pigmenti, ki so shranjeni v majcenih kontejnarčkih – tonerjih. Ker med moje profesionalne delovne naloge spada tudi naročanje teh malih črnilnih bombic za celotno podjetje, sem neizmerno vesel, da ima vsak tip tiskalnika drugačne! Za povrh vsega so zadevščine označene z oznakami, ki imajo z imenom tiskalnika skupnega toliko, kot ima zadnjica miss Gvatemale z obrazom predsednika združenih držav (uganite, kateri je lepši).

Predragi proizvajalci, rotim vas! S prihodnjim modelom črnilnega pljuvalnika ali laserskega cvrtnika si za zgled vzemite črnilne bombice v nalivnih peresih … Hvala!

Monday, October 20, 2008

Friday, August 22, 2008

Alternativci


Rešitve največjih težav se največkrat skrivajo v na prvi pogled povsem preprostih rečeh.
Ob lekcijah, ki sem jih nekoč ritminčno preživljal kak poldrugi meter nad zemljo, pretežno udobno nameščen v usnjen sedež, ki bi sicer lahko ponujal nekoliko več bočnega oprijema, sem ugotovil, da v vsem navalu ultramoderne tehnologije, ki nas vodi v smeri tekočih eksplozivnih substanc in silnih kemijskih reakcij, človeštvo sploh ne pomisli, da je rešitev na vsemogočno vprašanje pomanjkanja fosilnih goriv in osvobajanja toplogrednih plinov pravzaprav na moč preprosta …


V osnovi gre za že dolgo znano obliko prevoznega sredstva na organski bazi, ki topota po vseh mogočih površinah našega planeta v številnih (ponavadi »štirikolesnih«) različicah. Tekom evolucije so se razvijali novi modeli, ki so bili tako ali drugače bolje prilagojeni okolju, kjer so opravljali svojo profesionalno dejavnost. V nasprotju z vozili, ki premorejo motor z notranjim izgorevanjem in tudi onimi, ki premorejo »okolju prijazna pogonske vire«, ki jih, roko na srce, prav tako pridelujejo s pomočjo »umazane« energije, so alternativne in preizkušene oblike transportov smešno poceni za vzdrževanje, pogonsko gorivo brezplačno poganja za vsaki vogalom oz. plotom, izpuhki (izpuhi+iztrebki) pa so biološko razgradljivi in zelo blagodejno vplivajo na okolico … pri tem za trenutek pozabimo naletne incidente. Še večji čar se skriva v skrajno pohvalni lastnosti, da omenjena organski kvadropodi premorejo določeno stopnjo samoiniciativne inteligence, ki v povprečju močno presega raven inteligence povprečnega uporabnika slovenskih voznih površin, kar samodejno zmanjša potrebo po pasivnih varnostnih pripomočkih, v primeru, da je uporabnik pod vplivom opojnih substanc ali pa da ga za »volanom« premaga spanec, pa posledice še zdaleč niso tako usodne.


Z eno potezo bi lahko rešili tudi težavo recikliranja odsluženih vozil, saj bi tovrstno problematiko rešili ob kakšnem družabnem sobotnem pikniku, kjer bi vaše zvesto živinče dostojno použili v krogu najbližjih. V bistvu edino resno težavo vidim le v nasprotovanju zavarovalniškega, naftarskega, medicinskega, pogrebnega, sodnega in policijskega lobija…

Sunday, July 20, 2008

The Living Years

A Different Corner

Dan pognanih majstrov


Druščino prebudi deževno jutro. Po zajtrku se odprava razdeli - Franci, Berger in Miško odrinejo na lov za super - duper ugodnimi supergami, preostali ... razumni del opdrave, pa jo ucvre proti pivovarni Budwar.

Ko je odprava kompletna se odpravi na vodeni ogled znamenite češke pivovarne. Po nekaj nejasnih in predvsem nelogičnih pregovarjanjih si končno priborijo bralno spremstvo nemških barv. Pot jih vodi skozi zapleten proces proizvodnje piva z vmesnim postanko na degustaciji, ki se odvije pri trženjsko pretkanih 3°C ... kar pomeni, da večina degustacijskih lončkov ostane polnih. Druščino razsvetlijo s skrivnostmi o 10, 12 in 18° pivih (številke NE pomenijo vsebnosti alkohola). Po tej kulturno obarvani ekskurziji jo odprava mahne proti Taboru.

Ves čas jih nebo blagoslavlja z dežnimi kapljicami, ki postanejo dokaj številčne in nadebudne in naše junake prisilijo k vedrenju pod nadstreškom pri kozi in zajcu. PRvi postanek sledi v Tescu, kjer jim malico ponovno zagreni lokalna kolesarka, ki so ji bojda zasedli parkirno mesto za njenega jeklenega vranca (to ugotovijo izključno na podlagi intuicije in čuta za sočloveka). Kazen za razburjanje je bil posmrkan robec, ki ji ga Berger zatlači v trobljo (celotna trditev je mišljena dobesedno - troblja je dejansko troblja na kolesu in posmrkan robec je natanko to ... torej posmrkan robec).

V zaključnem finišu sledi "kolegialni" pobeg glavnine proti Taboru, veterani (Frani, Korl, Radman) pa jo po daljši poti ucvrejo v Tabor. Medtem, ko izdajalska večina odprave pije pivo na glavnem trgu pod cerkvijo, pošteni in prijateljem zvesti preostanek ekipe išče le-tega (trg pod glavno cerkvijo). Pri nadlegovanju lokalnega prebivalstva si pomagajo z besedami "kloster", "Jezus Kristus" in nabožnimi gestami.

Sli nič kaj prisrčno snidenje celotne ekipe ... Radman-hudu se jeza razkadi šele po nekajminutnem namakanju surle v pivo. Ko so zopet složni poiščejo prenočišče, se stuširajo v mrzli vodi, za ogrevanje poženejo majstre, Urša pa prevoha celotno posteljnino ... ki bojda ni sveža.

Večerno okrepčilo najdejo v študentski restavraciji, sledi pa kultirnu del večera na metsnem trgu, kjer Korl ubrano zapleše ob zvokih lokalnega banda. Pred spanjem si privoščijo še pivo in Beherovko, nato pa sledi zasluženi počitek.

Thursday, June 12, 2008

Vonj po hmelju


Hotelski zajtrk in dobrodušna jutranja ura (7.30) dodbra razvedrita kolesarsko odpravo, ki za zabavo priredi tehtalni maraton ... Miško 75 kg, Mrtn 65 kg, Radman 85 kg ... v polni bojni opremi in z vsemi tekočinami (Radman zjutraj ni opravil ločevalnega rituala). Franci "zaflika" poginulo zračnico, potem pa se vrli junaki odpravijo v lov za banko in drogerijo ... ki to dejansko je (trgovina s pripomočki za osebno higieno in zdravili).

Po 15 kilometrih karavano zopet zaustavijo krute in nepredvidljive planjave zlobno privlačnih borovnic ... po krepki obarvanosti prehranjevalnih organov in pripomočkov za hranjenje sledi nekaj razigranih kilometrov, ki jih prijetno dopolni pivo, Špar in nove super-duper Radmanove profi rokavice! Urša časti opravljen izpit, nato pa sledi drnec v napačno smer ... po temeljitem zaslišanju 500 ne-drugega-kot-češko govorečih ljudi, končno zabrcajo v pravo smer.

Pompozen prihod Češke Budejovice, drnec do glavne železniške postaje, kjer po dveh urah ponovno ostanejo brez povratnih kart ... še kratek skok do avtobusne postaje, kjer gospodična s presunljivim neznanjem tujih jezikov pojasni, da avtobusi pač niso namenjeni prevozu koles. Še poslednji obisk železniške postaje, kjer jim končno uspe kupiti karte za 9-urno povezavo do Prage ... s kolesi vred.

Okupiranje primernega hotela in prijetno drnjohanje do 18h med nabožnimi slikami. Večerni pohod po Čeških Budejovicah zaokroži neandertalski natakar, ki mu versko prepričanje ni pustilo streči drugega piva, kot Plzner. Protestni odhod junakov pospremi Miškotov znameniti citat vodji strežbe "He was very rude ...". Prijetno pribežališče naposled najdejo v kitajski restavraciji.

Izjava dneva - Miško:"Najbol so mi borovnice, k jih nabere mami - jih lahko z žlico jem".

Wednesday, June 11, 2008